Gedeon Richter je bil v družino posestnikov, trgovcev z žitom, rojen 23. Septembra 1872 v madžarski vasi Ecséd. Ker je starše zgodaj izgubil, sta ga vzgajala stara starša po materini strani. Kot lekarnar je diplomiral leta 1895, nato pa je sledilo dveletno obvezno praktično usposabljanje. Od leta 1897 je precej potoval po Evropi, da bi pridobil izkušnje z lekarniškimi praksami in farmacevtsko proizvodnjo. Kot človek, ki je verjel v inovativna zdravljenja in na novo odkrito organoterapijo, je konec leta 1901 z dediščino kupil lekarno Sas (ki je še vedno v lasti družbe). V kleti lekarne je vzpostavil laboratorij za pripravo bioloških sredstev in laboratorij za izvajanje kemijskih eksperimentov ter začel proizvajati in prodajati restorativna zdravila in različne organoterapevtske hormonske proizvode iz živalskih organov. 

Z odkritjem adrenalina je bil razvoj organoterapije pospešen, zato je bil leta 1902 predstavljen Richterjev proizvod Tonogen Suprarenale, ki je vseboval adrenalin.

Hyperol je bil prvi sintetični proizvod družbe. Češki kemik Vladimir Stanek je odkril, kako stabilizirati spojine vodikovega peroksida. Gedeon Richter je prepoznal praktični pomen Stanekovega odkritja, kupil patent in nato tržil izdelek v obliki tablete pod blagovno znamko Hyperol. Hyperol je imel enak učinek kot rekoči vodikov peroksid, a je imel to prednost, da je bilo z njim enostavno rokovati in ga shranjevati ter da ni razpadal, a je bil hkrati popolnoma topen v vodi. Bil je tudi zelo ekonomičen, saj je bilo vedno mogoče ustvariti ravno pravo količino in koncentracijo raztopine. Zaradi teh prednosti je bil zaželen na vseh področjih kirurgije, nato pa je imel kot priročno, trdno dezinfekcijsko sredstvo pomembno vlogo v mnogih vejah medicine, tudi v I. svetovni vojni. Med obema vojnama je Hyperol postal pomemben izvozni proizvod, s številnimi „predstavništvi za Hyperol“ po vsem svetu. Družba je tablete Hyperol proizvajala do leta 1997.

Ob koncu 20. let 20. stoletja je imel Gedeon Richter na trgu že 150 organoterapevtskih izdelkov. Zaradi izkušenj, pridobljenih pri njihovem razvoju, je bilo kasneje mogoče konkurenčno tržiti različne hormonske proizvode na globalni ravni.

Inzulin so odkrili leta 1921, že leta 1923 pa ga je na Madžarskem – sicer v majhnih količinah – proizvajal raziskovalec Sándor Lasztovica. Proizvodnjo velikega obsega je v državi prvič zagnal Richter leta 1926 in nadaljevala se je do leta 1944. Inzulin je imel pri razvoju sistema upravljanja kakovosti v družbi Richter veliko vlogo. Odkritelja inzulina (Banting in McLeod) svojega izuma nista patentirala, ampak sta ga dala na razpolago za javno dobro, pri čemer sta zahtevala, da je njegova proizvodnja mogoča le, če je skladna s standardi visoke kakovosti. To je pomenilo zelo strog sistem nadzora kakovosti, ki je bil sprva sicer namenjen le proizvodnji inzulina, a je pri vsakodnevnem delu v tovarni prispeval nov pristop h kakovosti.

Družbo, ki je postala družba z omejeno odgovornostjo v družinski lasti, je naraščajoča priljubljenost organoterapevtskih proizvodov na Madžarskem in v tujini opogumila, da je svojo linijo proizvodov razširila s kombiniranimi sestavinami. Šlo je za poslovni trik prodaje teh proizvodov pod skupnim imenom HORMOGLAND z dodanimi začetnicami organov, ki so bili uporabljeni. Zelo so bili priljubljeni, zlasti v tujini.

V tem času sta bili vzpostavljeni svetovna prodaja in mreža predstavništev, zato je bila zagotovljena distribucija proizvodov družbe v skoraj sto državah.

Obdobje 1939–43 je bilo eno od najbolj dinamičnih obdobij v razvoju družbe Richter. Šlo je za obdobje, polno težav, saj je izbruh vojne v temeljih spremenil delovanje družbe. Trdno, predvidljivo vodstvo prejšnjih desetletij je zamenjal nenehen trud za prilagajanje upravljanju v vojnem času. Avtonomijo družbe so omejevali vedno strožji uradni predpisi. Nove regulacije cen, zakonodaja za nadzor nad valutami in nenehne motnje izvozno-uvoznih tokov so imele resne učinke.

V zadeve družbe se je hkrati z vojno mešala tudi politika. Zaradi zakonov o Judih in sočasne prekinitve veljavnosti enakih pravic je Gedeon Richter odstopil s položaja predsednika odbora, a je ohranil svoj položaj izvršnega direktorja in je do leta 1941 lahko delal še naprej .

 

 

V 50. letih 20. stoletja se mednarodne raziskave začnejo usmerjati k ekonomični proizvodnji vitamina B12. Tej tekmi se je pridružila rudi družba Richter z ustanovitvijo biokemičnega laboratorija, ki ga je vodil dr. Béla Molnár. Ker se je izkazalo, da blato iz naprav za čiščenje odplak vsebuje vitamin B12, so se začele raziskave na tem področju. Pri raziskavah in razvoju sta bila dva cilja: eden je bil usmerjen k naraščajoči zmogljivost bakterij, da proizvajajo vitamin B12, drugi pa k učinkoviti ekstrakciji proizvedenega vitamina. Dr. Béla Molnár je za delo pri projektu prejel Kossuthovo nagrado.

Kemična družba za predelavo premoga Dorog je bila 30. junija 1967 spojena s Farmacevtsko tovarno Kőbánya s sedežem v Budimpešti, pri čemer je prva po popolni spremembi profila delovala kot Richterjeva proizvodna enota.

Cavinton je bil proizvod, za katerega je bilo potrebnih več kot dvajset let raziskav in razvoja. Farmacevt Kálmán Szász, ki je bil takrat vodja fitokemičnega laboratorija, je leta 1955 začel raziskovati vinkamin, nato pa je delal pri proizvodnji velikega obsega. Proizvod se je na trgu pojavil leta 1959 pod blagovno znamko Devincan in z indikacijo delovanja proti visokemu krvnemu tlaku. Ta molekula je bila videti obetavna tudi na drugih področjih, zato se je razvoj nadaljeval. Zdaj je bil cilj proizvesti originalni možganski vazodilatator, ki je specifičen, zato deluje le v možganih in ima močnejši vazodilatorni učinek od vinkamina. Projektu se je kot nadzornih sintetičnega dela pridružil Lajos Kisfaludy. Nova molekula, etil ester apovinkaminične kisline, je bila leta 1973 končno patentirana kot proizvod Cavinton. Zdravniki so njegov možganski vazodilatorni učinek nedvoumno dokazali. Izkazalo se je, da proizvod predstavlja glavni dosežek pri inovacijah in ogromen finančni uspeh.

Družba, ki je bila leta 1997 ustanovljena kot družba Strathmann Biotec, je bila leta 2007 prevzeta kot skupni podjem družb Gedeon Richter Plc. in Helm AG. Družba Richter-Helm upravlja razvojni obrat v Hamburgu in dva proizvodna obrata, skladna z dobro proizvodno prakso, za proizvodnjo mikrobov v Hannovru in Bovenauu.

Družba Richter-Helm nudi visoko specializirane pogodbene storitve razvoja in proizvodnje za farmacevtsko in biotehnološko panogo. Poleg tega družba Richter-Helm išče zanimive razvojne projekte na področju biofarmacije, ki bi jih pripravila sama ali v sodelovanju s partnerji.