Shizofrenija: Razumevanje bolezni in možnosti zdravljenja
“Počutim se, kot da razpadam. Počutim se [...] kot peščen grad, katerega pesek se usipa v valove.”
S temi besedami je bolnica s shizofrenijo opisala svojo prvo izkušnjo z boleznijo. Ta opis razkriva izgubo identitete in sposobnosti zaznavanja sebe kot celote – pojav, znan kot motnja ega.

Shizofrenija je zapletena duševna bolezen, ki lahko prizadene vsakdanje življenje, odnose in delovno sposobnost. Ljudje s shizofrenijo imajo spremenjeno dojemanje resničnosti, kar lahko povzroči občutke odtujenosti in bolečino, ko njihova resničnost trči z resničnostjo drugih. Ob tem močno trpijo tudi svojci.

Pred začetkom ali ob začetku bolezni se kar 90 % ljudi s shizofrenijo umakne ali popolnoma opusti družabne stike. Pogosto pri njih lahko opazite, da so brezvoljni in apatični, nezaupljivi, nespečni in se počutijo ogroženi. Za bolnikovo notranje doživljanje pa so značilni tesnoba in napetost, nestvarno dojemanje okolja ter občutek, kot bi bili pod vplivom hipnoze ali telepatije.

Značilni simptomi

Simptomi shizofrenije se delijo na tri glavne skupine.

  1. Pozitivni simptomi

    Da simptome hude duševne motnje označujemo kot "pozitivne", se morda zdi nenavadno. A izraz pomeni prisotnost novih, dodatnih misli in vedenj, kot so blodnje in halucinacije.

  2. Negativni simptomi:

Po drugi strani "negativni simptomi" označujejo izgubo oz. odsotnost običajnih misli, čustev in vedenj, kot so motivacija ali sposobnost izražanja čustev.

  1. Kognitivni simptomi:

Poleg pozitivnih in negativnih simptomov se lahko pojavijo tudi kognitivne motnje, na primer prizadetost bolnikove sposobnosti koncentracije ali poslabšanje spomina.

 

Negativni simptomi, kot so ravnodušnost, osiromašen govor in pomanjkanje motivacije, so še posebej izziv. Prizadenejo kakovost življenja, odnose in sposobnost za delo. “Tako je, kot bi moja čustva ohromela. Potem pa postanejo umetna, kot kakšno robotsko zaznavanje,” pove bolnik.

 

Zdravljenje

Zdravljenje shizofrenije je v preteklosti večinoma obravnavalo le pozitivne simptome (npr. blodnje in halucinacije). Danes so na voljo sodobni antipsihotiki, ki učinkujejo tudi na negativne simptome (npr. čustvena otopelost, pomanjkanje motivacije) in kognitivne simptome (npr. prizadetost sposobnosti koncentracije), kar je velik napredek. Psihosocialne terapije, kot sta kognitivno vedenjska terapija in vključevanje v skupinske dejavnosti, prav tako pomagajo izboljšati kakovost življenja, krepijo samozavest in pomagajo ponovno vzpostaviti vsakodnevne navade.

“Želim si, da bi prej vedela, da sestrine težave niso najstniške muhe”

Ana, sestra bolnice s shizofrenijo, deli svojo izkušnjo: “Šele, ko je bila v srednji šoli, jaz pa še v osnovni, sem opazila, da nima prijateljev, da se drži bolj zase. Nehala je komunicirati z nami, se zaklepala v sobo in se pogovarjala sama s sabo. Mislili smo, da je to posledica najstniških let.”

Ko je sestra postala vedenjsko neobvladljiva in ponoči kričala, razbijala stvari in ignorirala domače, so starši čez čas le zbrali pogum in poiskali pomoč. V bolnišnici, kjer je ostala sedem mesecev, so ji postavili diagnozo in prejela je zdravila. Njeno stanje se je nekoliko izboljšalo, ni imela več agresivnih izpadov, so pa zdravila prinesla neželene učinke: zaspanost, apatijo in povečano težo.

 

Pomembnost ozaveščanja o shizofreniji

Ana je vztrajno nadaljevala z zbiranjem informacij o možnostih zdravljenja. “Če ne bi delala v farmaciji, ne bi niti vedela, da obstajajo različna zdravila,” pove Ana. Po posvetu z zdravnikom so se nato odločili preizkusiti sodobnejše zdravilo, ki naslavlja tudi t. i. negativne in kognitivne simptome. “Čez nekaj tednov je postala bolj aktivna, izboljšale so se njene kognitivne sposobnosti, vrnil se je smisel za humor,” opisuje Ana. Kljub preostalim izzivom je nova terapija prinesla otipljiv napredek, ki dokazuje pomen premišljenih izbir pri zdravljenju.

Zaključek

Shizofrenija ostaja slabo razumljena bolezen, družine pa se pogosto počutijo osamljene v svoji stiski. Dostop do točnih informacij in sočutne zdravstvene oskrbe lahko naredi pomembno razliko. S celovito obravnavo simptomov sodobna antipsihotična zdravila pomenijo ključen korak naprej pri obvladovanju te zahtevne bolezni. Bistvenega pomena pa je tudi vloga zdravnika, ki zdravljenje prilagodi posameznemu bolniku in njegovemu poteku bolezni. Z izboljšano terapijo in boljšo podporo imajo tako ljudje s shizofrenijo danes več možnosti za kakovostno življenje – zase in za svoje bližnje.

 

Več uporabnih informacij o shizofreniji najdete na spletni strani shizofrenija.si. Tam je objavljena tudi Iskrena knjiga za družine oseb, ki živijo s shizofrenijo.

 

Začetek osebne zgodbe je povzet po članku, objavljenem v reviji VIVA, poletje 2024.