Ali ste vedeli, da težave s plodnostjo prizadenejo kar 186 milijonov ljudi po vsem svetu?

S težavami s plodnostjo se srečuje vse več ljudi, vendar ta tema v veliki meri še vedno ostaja tabu; ozaveščenost parov je po vsej Evropi nizka.

Za družino se pari odločajo vse pozneje

Eden od razlogov za težave s plodnostjo je, da se pari vse pozneje odločajo za družino zaradi različnih življenjskih okoliščin. Večina mladih si želi najprej potovati, zaključiti šolanje, poiskati stabilno zaposlitev oz. uresničiti karierne cilje. Pogosto je največja težava izbira življenjskega sopotnika, vendar so ženske na vrhuncu svoje plodnosti sredi dvajsetih, plodnost pa začne hitro upadati po 35. letu. Tudi pri moških plodnost in možnosti za spočetje zdravega otroka s starostjo začnejo upadati. V Sloveniji obstajajo dobre možnosti za pomoč parom pri zanositvi, stroka pa priporoča, da se za otroka odločite nekje do sredine tridesetih let.

Življenjski slog, okolje in plodnost

Plodnost ni odvisna samo od starosti. Težave pri zanositvi ima tudi vse več mlajših parov. Ženske, stare 35 let in več, predstavljajo manj kot 50 % vseh, ki poiščejo medicinsko pomoč v zvezi s tem v državah z najvišjim deležem rojstev z biomedicinsko pomočjo. Pri vse pogostejših težavah s plodnostjo ne pomaga niti vse hitrejši življenjski tempo, ko ob obilici stresa večkrat trpi tudi zdrav življenjski slog. Stopnje rodnosti so namreč v kratkem obdobju upadle zaradi vzrokov, neposredno povezanih z življenjskih slogom in okoljem. Ti lahko za nameček povzročijo genetske in epigenetske spremembe, ki jih bomo prenesli na naše potomce.

Kaj je neplodnost

Svetovna zdravstvena organizacija neplodnost priznava kot zdravstveno stanje, ki le v Evropski uniji prizadene približno 25 milijonov ljudi, vendar je raziskavam s področja neplodnosti namenjen manj kot 1 % sredstev Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Temeljni vzrok neplodnosti je v približno tretjini primerov pri ženski, tretjini pri moškem, v tretjini pa je vzrok neznan oz. je vzrok pri obeh partnerjih.

Družba Gedeon Richter, vodilno podjetje na področju zdravja žensk, veliko pozornosti posveča raziskavam stanj, ki jih povezujemo z neplodnostjo pri ženskah, kot so sindrom policističnih jajčnikov (PCOs), endometrioza in miomi maternice, da bi izboljšali možnosti parov, ki se soočajo s težavami z zanositvijo.

Kdaj h ginekologu?

O neplodnosti govorimo, če po letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Takrat je čas, da se oglasite pri ginekologu (če ste starejši od 35 let, pa že po 6 mesecih rednih nezaščitenih spolnih odnosov). V Sloveniji postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) izvajajo v UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Postojna in zasebnem Zdravstvenem centru Dravlje. Pogovor z ginekologom pa je prvi korak, ko potrebujete nasvet oz. pomoč.

Biomedicinska pomoč

Biomedicinska pomoč oz. IVF obstaja že (približno) od leta 1977 in s pomočjo IVF je bilo rojenih že več kot 6,5 milijonov otrok, vendar globalno le 56 % žensk, ki se soočajo z neplodnostjo, poišče medicinsko pomoč. Poleg stigme in slabe ozaveščenosti je vzrok tudi v tem, da je dostopnost medicinske pomoči zelo različna od države do države. Velike razlike v dostopnosti biomedicinske pomoči po državah vodijo do mnogih zdravstvenih potovanj po Evropi. Potovanja v drugo regijo ali državo pa pogosto predstavljajo visoko zdravstveno tveganje za matere in njihove potencialne novorojence.

Dostopnost biomedicinske pomoči v Sloveniji

V Sloveniji je za neplodne pare dobro poskrbljeno, čakalne dobe so relativno kratke, večino stroškov pa krije zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji tudi ni starostne omejitve, vendar strokovnjaki svarijo, da je z leti zaradi naravnega upadanja plodnosti pot do zanositve lahko vse težja. Ginekologi priporočajo, da, če se le da, pomoč poiščete pred 35. letom. Več ovir je za samske ženske in istospolne pare. Ti morajo pomoč poiskati v tujini. Prav tako pri nas ni mogoča zamrznitev jajčnih celic ali zarodkov iz nezdravstvenih razlogov ali nadomestno materinstvo za tiste, ki bi si želeli starševstvo le preložiti, kot je to mogoče ponekod v tujini.

V državah z najvišjo stopnjo povračila stroškov za postopke biomedicinske pomoči je tudi največ ljudi, ki jim je s pomočjo teh postopkov uspelo ustvariti družino. 5 % otrok, ki se rodi v Evropi, je rezultat postopkov z biomedicinsko pomočjo. V nordijskih državah otroci, rojeni s pomočjo zdravljenja neplodnosti, predstavljajo kar 6–8 % vseh rojenih otrok. Za Slovenijo teh podatkov ni na voljo, smo pa vključeni v pilotno fazo evropskega registra EuMar, ki bo služil analizi trendov zdravljenja neplodnosti in zagotavljanju večje varnosti postopkov OBMP.

Kaj so postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP)?

Postopki OBMP so postopki oploditve ženske, ki se s pomočjo biomedicinske znanosti izvajajo z namenom zanositve na drug način kot s spolnim odnosom (Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP). Med postopki OBMP ločimo znotrajtelesno oploditev, to je vnos semenčic v maternično votlino (postopki intrauterine inseminacije – IUI), in zunajtelesno oploditev (IVF), pri kateri opravijo združitev jajčnih celic s semenčicami zunaj telesa ženske in nato tako nastale zarodke prenesejo v maternico. Svetujejo jih takrat, ko je vzročni način zdravljenja ženske in moške neplodnosti neuspešen, ter pri nepojasnjeni neplodnosti. IUI je med postopki OBMP najmanj invazivna in najprijaznejša metoda, zato je metoda prve izbire pred prehodom na zahtevnejše postopke, kot sta IVF in ICSI. 

Neplodnost in duševno zdravje

Težave s plodnostjo pomenijo tudi veliko psihološko breme. Tako moški kot ženske, ki se soočajo s stigmo zaradi neplodnosti, to občutijo kot izgubo in imajo zato nižjo samozavest. Mnogi, ki se soočajo z neplodnostjo, pravijo, da se zaradi te izkušnje počutijo za vedno spremenjeni. Približno 20 % parov, ki ne morejo imeti otrok, poroča, da pri spopadanju s to izgubo potrebujejo psihološko pomoč. Študija s Harvarda je ugotovila, da se ženske, ki se soočajo z neplodnostjo, počutijo enako tesnobne ali depresivne kot tiste, ki so jim diagnosticirali raka. V nedavni raziskavi so ugotovili, da bi 17 % žensk, ki se odločajo za zdravljenje neplodnosti, lahko diagnosticirali s klinično depresijo. V neki drugi raziskavi pa je 50 % žensk, ki se soočajo z neplodnostjo, to opisalo kot najbolj vznemirjujoč dogodek v svojem življenju. Ko moški odkrijejo, da je vzrok neplodnosti pri njih, pogosto poročajo o enakih ravneh sramu in tesnobe kot ženske v enakih okoliščinah.

Zakaj je plodnost pomembna za družbo?

Vse manjše število rojstev oz. staranje prebivalstva v zahodnem svetu bo nedvomno imelo tudi družbene posledice. Poročanje parov o neplodnosti v zdravstvenih centrih po Evropi narašča za 8–9 % letno. Stopnja rodnosti je v večini držav EU pod ravnjo, ki bi jo bilo mogoče nadomestiti, povprečna starost narašča in vse manj je delovno aktivnega prebivalstva. Romunija naj bi na primer med letoma 2020 in 2060 izgubila približno 40 % svoje delovne sile zaradi nizke stopnje rodnosti in starajoče se populacije.

V Sloveniiji se je lani prvič rodilo manj kot 17.000 otrok, naravni prirast pa je v Sloveniji negativen od leta 2017, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Celotna stopnja rodnosti je za leto 2023 znašala 1,51, kar je najmanj po letu 2009. Pomemben dejavnik, ki vpliva na stopnjo rodnosti, so tudi gospodarske razmere oz., kako zlahka si mladi lahko ustvarijo dostojno življenje. A če se bo trend nizke stopnje rodnosti nadaljeval, se bodo tudi življenjske razmere težko izboljšale, saj Evropa potrebuje mlade, da bi ohranila cvetoče gospodarstvo in poskrbela za starejše.

Zaključek

Težave s plodnostjo prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu, vključno s številnimi mladimi pari. Neuresničena želja po družini lahko močno zaznamuje posameznika in partnerstvo, zato ne oklevajte in poiščite pomoč, če soočate s težavami pri zanositvi. Mnogim so se z biomedicinsko pomočjo že uresničile sanje o družini in čeprav pot ni vedno lahka, vam lahko prinese neizmerno veselje in občutek življenjske izpolnjenosti. Danes so možnosti zdravljenja bolj dostopne kot kdaj koli prej, pomembno pa je tudi, da o tej temi govorimo odprto in brez sramu, da bi zmanjšali stigmo in povečali podporo za raziskave in zdravljenje neplodnosti.