Negativni simptomi shizofrenije: razumevanje in izzivi

Shizofrenija je kompleksna duševna motnja, ki močno vpliva na razmišljanje, čustvovanje in vedenje posameznika. Je kronična duševna motnja, za katero so značilne ponavljajoče se epizode psihoz, kjer gre predvsem za izgubo stika z resničnostjo, ki jo največkrat spremljajo prisluhi, prividi in druge spremembe v vedenju in čustvovanju. 

Posamezniki s to motnjo pogosto doživljajo razcepljeno zavest in težave pri razlikovanju med resničnostjo in domišljijo. Simptomi shizofrenije so lahko pozitivni in negativni, poznamo pa tudi kognitivne, razpoloženjske in motorične simptome.

Pozitivni simptomi shizofrenije

Simptome, ki se pojavijo med epizodami psihoze, imenujemo ‘pozitivni simptomi’. Pozitivni simptomi shizofrenije vključujejo halucinacije, blodnje, dezorganizirano govorjenje in miselne motnje. Naštete simptome velikokrat spremljajo tesnoba, depresija in pretirana aktivnost. Pozitivni simptomi so odraz presežka ali izkrivljanja običajnih dejavnosti, medtem ko so negativni simptomi odraz zmanjšanja ali izgube običajnih dejavnosti.

Negativni simptomi shizofrenije

Negativni simptomi shizofrenije pa v nasprotju s pozitivnimi simptomi predstavljajo epizodo umika in negativno vplivajo na posameznikovo sposobnost izvajanja vsakodnevnih dejavnosti. Negativni simptomi so težje prepoznavni, pogosto zamenjani s simptomi depresije. Zmanjša se zanimanje za socialne interakcije, zmanjša se sposobnost doživljanja užitka, omejeno je verbalno izražanje čustev, pojavijo se motnje v govoru, manko motivacije in vztrajnosti pri opravljanju vsakodnevnih nalog. 

Shizofrenija pogosto prinaša tudi socialno izolacijo, saj posamezniki s to motnjo težko vzpostavljajo in ohranjajo medosebne odnose, umaknejo se v svoj svet, svoj prostor. Pomanjkanje energije in volje lahko vodi v težave pri ohranjanju zaposlitve ali opravljanju šolskih obveznosti.

Kateri simptomi so negativni simptomi shizofrenije

• Čustvena splitvenost (afekt)

Čustvena otopelost je izrazita. Oseba ne vzpostavlja stika z očmi, govorna sposobnost je omejena, na čustva drugih se odziva slabo ali sploh ne. Lahko je prisotna popolna odsotnost čustvene reakcije z izgubo čustvene topline, oseba nima čustvenega odziva na dražljaje iz okolja, je brezbrižna, prazna, nezainteresirana za druge. Poleg teh najpogostejših čustvenih motenj se včasih pojavijo tudi neustrezne reakcije na določene situacije, ko je prisotna tako imenovana vesela reakcija na žalostno novico.

• Alogija

Je siromaštvo govora, ki se kaže v nezmožnosti izražanja s preprostimi izrazi in kratkimi odgovori ter je posledica počasnega mišljenja. Pri komunikaciji je treba osebo spodbujati in nenehno motivirati, saj le redkokdaj spontano začne pripovedovati, odgovarja le na kratka in preprosta vprašanja, kar močno otežuje družinsko, socialno, delovno in drugo udejstvovanje. Alogija je pogosto problem pri psihiatričnem razgovoru, zato mora psihiater pridobiti informacije od spremljevalcev, skrbnikov ali družinskih članov.

• Anhedonija

Anhedonija se kaže z izgubo sposobnosti doživljanja veselja do življenja, to je z izgubo zanimanja in zadovoljstva, oseba ne uživa več v stvareh, ki se jih je prej veselila in v katerih je doživljala zadovoljstvo, večino aktivnosti opusti (npr. uživanje v hrani, raznih hobijih, načrtovanju počitnic, ob glasbi, v spolnosti, sprehodih itd).

• Abulija

Abulija se pojavi kot primarna okvara, pa tudi kot posledica apatije in brezvoljnosti, zanjo je značilna šibkost volje v različni intenzivnosti. Abulija je popolna izguba volje, pri kateri primanjkuje motivacije, impulza, pobude, pojavi se psihomotorična zaostalost.

• Avolicija

Avolicija je nezmožnost začeti in ohraniti ciljno usmerjeno vedenje in dejanja, kar ima za posledico izgubo socialne aktivnosti in pobude. Oseba se zdi izgubljena, ne opravlja preprostih nalog in obveznosti (npr. neodzivanje na telefonske klice, neodpiranje pošte, neplačevanje računov, nezmožnost skrbi za družino, pomanjkljiva osebna higiena itd).

Negativni simptomi imajo zelo močan družbeni, čustveni in zaposlitveni vpliv in so osrednji vidik shizofrenije, a manj specifični in tako zlahka zamenljivi z depresijo ali kakšno drugo motnjo.

Izzivi pri obvladovanju negativnih simptomov

Negativni simptomi shizofrenije postavljajo posameznika pred številne izzive v vsakodnevnem življenju. Osebe s to motnjo se lahko soočajo s težavami v samostojnem življenju, kar lahko zahteva podporo družine, prijateljev in strokovnjakov za duševno zdravje.

Čeprav so negativni simptomi shizofrenije manj opazni, so njihovi vplivi lahko enako pomembni. Razumevanje teh simptomov in pravočasna intervencija s strokovno pomočjo lahko pomagata izboljšati kakovost življenja posameznika s shizofrenijo.

Shizofrenija ostaja kompleksna motnja, kjer je pomembno celovito obravnavati tako pozitivne kot negativne simptome. S pravilnim pristopom in podporo lahko posamezniki s shizofrenijo dosežejo višjo stopnjo funkcionalnosti in kakovostnega življenja.

Negativni simptomi shizofrenije in njihova obravnava ter zdravljenje

Zdravljenje negativnih simptomov shizofrenije vključuje multidisciplinarni pristop, ki zajema farmakoterapijo, psihoterapijo in socialno podporo. Antipsihotična zdravila se pogosto uporabljajo za zmanjšanje simptomov, izrednega pomena pa je tudi terapevtska podpora za izboljšanje socialnih veščin in funkcionalnosti.

Psihoterapevtske metode, kot je kognitivno-vedenjska terapija, se lahko osredotočajo na obvladovanje negativnih simptomov in izboljšanje socialnih veščin. Terapija vključuje tudi družinske člane in raznih podpornih omrežij, da se bolniku ustvari okolje, ki spodbuja rehabilitacijo.

Vsaka izkušnja shizofrenije je edinstvena, pristop k zdravljenju tako mora biti prilagojen posameznikovim potrebam. Razumevanje negativnih simptomov shizofrenije in nudenje celostne podpore sta ključna koraka k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov, ki se soočajo s to kompleksno duševno motnjo.